Za doseganje visoke učinkovitosti delovanja energijske izrabe odpadkov potrebujemo tudi ponor preostanka toplote, kar mesto Maribor, kot drugo največje mesto v državi z razvitim sistemom daljinskega ogrevanja je. S načrtovanjem, postavitvijo in kasneje obratovanjem objekta EIOM sledimo družbeno, kulturno, okoljsko, tehnološko in gospodarsko najrazvitejšim državam članicam EU. Pri tem ne gre za eksperiment, temveč za preizkušeno metodo energijske izrabe odpadkov, ki jo najrazvitejša mesta v EU uporabljajo že vrsto let/desetletij. Vsa večja evropska mesta, kot so Dunaj, Berlin, London, Pariz, Praga in Rim, imajo takšne obrate za energijsko izrabo komunalnih odpadkov. Amsterdam je prvo takšen objekt dobil že leta 1919. Maribor na tem področju torej zgolj sledi dobrim tujim zgledom.
Objekti za energijsko izrabo odpadkov so običajno umeščeni v urbana središča (npr. Dunaj, Amsterdam, Kopenhagen). Namenjeni so namreč “proizvodnji” energije, ki se porablja v mestih, zato jih je smiselno umestiti na območjih kjer je velik in stalen odvzem te energije. V objektu EIOM bi proizvajali predvsem toploto in električno energijo (zlasti v obdobju, ko ne bo potrebe po toploti v polnem obsegu), ki bi napajala mariborski sistem daljinskega ogrevanja in elektrodistribucijsko omrežje.
