Pogosta vprašanja in odgovori

Vprašanje alternativnih scenarijev je legitimno. Odgovor nanj je v pristojnosti državnih institucij. Nacionalni okvir je določen z Uredbo o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki izhaja iz Zakona o varstvu okolja (ZVO2) ter ciljev krožnega gospodarstva in hierarhije ravnanja z odpadki, pri čemer je treba ločiti med:

• hierarhijo ravnanja z odpadki, kjer imajo prednost preprečevanje, ponovna uporaba in recikliranje, ter
• ravnanjem s preostankom, ki po obdelavi ni več primeren za materialno predelavo.

Evropska komisija je že leta 2017 poudarila, da imajo postopki waste-to-energy lahko vlogo v krožnem gospodarstvu, vendar samo, če ostaja vodilno načelo hierarhije ravnanja z odpadki in če se ne spodkopavajo cilji preprečevanja in recikliranja. Slednje je kot je razvidno iz uvrstitve Slovenije na visoka mesta po ločenem zbiranju ter recikliranju dobra praksa, ki jo bomo nadaljevali.

Država je z Uredbo o načinu opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe (GJS) sežiganja komunalnih odpadkov določila okvir (cilj samozadostnosti, omejitve količin, razdelitev prispevnih območij), medtem ko se konkretni projekti presojajo in utemeljujejo v predinvesticijskih/ investicijskih dokumentih in prostorskih postopkih. Za EIOM je bila variantna presoja izvedena v predhodnih fazah (lokacije, tehnologije in tudi »ničelna varianta«)

Sistem ravnanja z odpadki sledi naslednji hierarhiji: preprečevanje nastajanja, priprava za ponovno uporabo, recikliranje, druga predelava (kamor sodijo na primer energijska izraba (kot zlasti oksidacijsko izgorevanje ali uplinjanje – oziroma piroliza) za preostanek nereciklabilnih mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstev) in na koncu odstranjevanje oziroma odlaganje.

Projekt EIOM je umeščen kot dopolnilni člen za obdelavo neizogibnih gorljivih ostankov, ki po ločenem zbiranju in obdelavi niso več primerni za materialno predelavo.

SWOT analiza je pripravljena. Izdelani sta celovita analiza tveganj in analiza občutljivosti (finančno-ekonomska), ki kvantificirata vplive ključnih negotovosti (CAPEX, obrestne mere, cene energije, količine goriva, regulativa), ter presoja upravičenosti (NPV, IRR, doba vračanja). Prav tako je pripravljen Elaborat prevetrenosti območja in Elaborat o projektiranih mejnih vrednosti emisij onesnaževal v okolje, ki sta bila sestavni del dokumentacije za prijavo na razpis.

Lokalni in državni strateški dokumenti so se posodobili z izkušnjo večletne odvisnosti od izvoza gorljivih frakcij (RDF) in z zaskrbljujočimi trendi kopičenja; nova ureditev GJS in lokalni energetski dokumenti (npr. trajnostni načrt oskrbe s toploto) uvrščajo energijsko izrabo preostanka kot sistemski element, ki zmanjšuje odlaganje in uvoz energentov ter krepi daljinsko ogrevanje.

Popolna tehnična transparentnost bo zagotovljena z več povezanimi mehanizmi, ki so vgrajeni v zasnovo obrata in obveznosti njegovega obratovanja. Ključni element je kontinuiran emisijski monitoring, ki v realnem času meri vse bistvene parametre dimnih plinov ter jih neposredno posreduje v centralni nadzorni sistem, kjer se podatki arhivirajo, statistično obdelujejo in uporabljajo za nadzor stabilnosti procesa. Sistem je zasnovan tako, da se ob vsakem odstopanju ali prekoračitvi mejnih vrednosti sproži alarm, ob neučinkovitosti ukrepov pa se naprava samodejno zaustavi, kar dodatno zagotavlja tehnično varnost in sledljivost delovanja.

Transparentnost povečujejo tudi uporabljene BAT tehnologije, saj je celoten postopek energijske izrabe in čiščenja dimnih plinov natančno opredeljen: večstopenjsko čiščenje (vrečasti filter, suha nevtralizacija, aktivno oglje, SNCR in možnost SCR), recirkulacija dimnih plinov, nadzor zgorevanja ter ločeno ravnanje z ostanki sežiga. Te rešitve so tehnično preverljive, saj imajo jasno določene projektirane učinke, standardizirane mejne vrednosti ter merljive izhodne parametre, ki se tekom obratovanja posredujejo ministrstvu (prenašajo na ARSO).

Dodatno bo tehnična transparentnost zagotovljena s tem, da so vsi ključni tehnični dokumenti – vključno z OPPN, študijami vplivov na okolje, emisijskimi elaborati (npr. elaborat o projektiranih emisijah onesnaževal), energetskimi elaborati (M3, M4) ter tehničnimi specifikacijami naprave – javno dostopni v fazah razgrnitev, kar omogoča vpogled strokovni in širši javnosti v projektirane tehnične rešitve, njihove učinke in pričakovane emisijske rezultate.

Skupaj ti elementi omogočajo popolno tehnično preglednost delovanja obrata – od zasnove do obratovanja – saj so vsi postopki merljivi, sledljivi in podvrženi stalnemu nadzoru.

EIOM d.o.o. je posebna namenska družba (SPV) za vodenje investicije, pridobivanje dovoljenj, financiranje, gradnjo in kasnejše obratovanje; takšna organizacija omogoča preglednost in učinkovito upravljanje projektnih tveganj. Ne nadomešča zakonskih obveznosti izvajalcev javnih služb in ne zmanjšuje regulatornega nadzora. Družbeni pogodbi sta po vsebini usklajeni z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD‑1) ter sta javno dostopni na portalu AJPES (www.ajpes.si) v okviru Uradnih objav poslovnih subjektov – Zbirke listin.

Investicija temelji na načrtovani razširitvi sistema (vključno z levim bregom), kar omogoča visoko izrabo toplote in doseganje R1 > 0,65. Širitev toplovodnega sistema v Mariboru že poteka in se izvaja postopoma na podlagi dolgoročnega Trajnostnega načrta oskrbe mesta Maribor s toploto. Dokument predvideva večfazni razvoj do leta 2033, pri čemer se širitve že aktivno izvajajo

Skupno bo v celotnem obdobju širitve dodanih približno 14 km novega omrežja, kar bo omogočilo priklop novih odjemalcev z dodatno priključno močjo.

Širitve tako že potekajo v praksi in se bodo nadaljevale v skladu z načrtom, kar je ključnega pomena tudi za integracijo toplote iz projekta EIOM in za doseganje kriterijev energetske učinkovitosti sistema daljinskega ogrevanja.

Seveda. Predvidena je široka javna razprava in odprt dialog z vsemi deležniki in javnostmi. Postopki prostorskega akta in presoja vplivov na okolje predvidevajo javno razgrnitev in sodelovanje javnosti. Investicijski program opredeljuje tudi organizacijo projekta z vključevanjem zainteresirane javnosti in sprotnim obveščanjem v fazah pridobivanja dovoljenj. Projekt prav tako predvideva vzpostavitev namenskih komunikacijskih kanalov, predstavitev rezultatov meritev v realnem času in periodičnih poročil. Vloga javnosti je predvidena in pomembna tudi v posebej za ta projekt ustanovljeni delovni skupini.

Projekt temelji na državnem okviru gospodarske javne službe (GJS) in lokalnih strateških dokumentih (TUS, Strategija prehoda mesta v krožno gospodarstvo, Trajnostni načrt oskrbe mesta Maribor s toploto, …). Odločitve o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) sprejema mestni svet, o koncesiji pa država skladno z javnim razpisom. EIOM d.o.o. je investitor v skladu z odločitvami ustanoviteljev. Odločitev o (ne)podpori projektu pa bodo imeli tudi občani z glasovanjem na referendumu.

Koncesijo podeli država (Ministrstvo za okolje in prostor) po postopku konkurenčnega dialoga in s tem sklene koncesijsko razmerje za do 30 let od pravnomočnega uporabnega dovoljenja (postopek v razpisu; trajanje v pogodbi). Naknadni referendum se lahko nanaša na občinske akte (npr. OPPN), ne pa na že podeljeno koncesijo kot državni pravni posel. Če bi bil občinski prostorski akt naknadno zavrnjen in posledično onemogočil izvedbo, morata koncesionar in koncedent ukrepati v okviru pogodbe in koncesijskega akta: pogodba predvideva nadzor, roke, možnost spremembe zaradi spremenjenih okoliščin, pa tudi odvzem koncesije v javnem interesu ali odstop/razdor ob bistvenih kršitvah oziroma nemožnosti izvajanja (npr. če se naprave ne da zgraditi ali začeti obratovanja v pogodbenih rokih). V takem primeru bi koncedent izdal odločbo o odvzemu koncesije in določil prehodne ukrepe; odškodninske posledice so opredeljene v pogodbi (npr. pri odvzemu v javnem interesu lahko koncesionar uveljavlja pravice po Zakonu o gospodarskih javnih službah).

Praktično to pomeni, da javni razpis in sklenjena koncesijska pogodba ostaneta veljavna do morebitne spremembe ali prenehanja po pogodbenih določbah. Če referendum prepreči sprejem/veljavnost OPPN, se najprej preverijo možnosti prilagoditve (časovni roki, spremenjene okoliščine), če pa projekt objektivno ni izvedljiv, pogodba omogoča odstop/odvzem v z zakonom in pogodbo predvidenih postopkih (z možnimi unovčitvami zavarovanj, pogodbenimi kaznimi ali odškodninami glede na vzrok in krivdo).

Da. Razpis in koncesijska pogodba predvidevata več situacij, v katerih ima umik lahko finančne posledice, saj kandidat ali kasnejši koncesionar sprejme določene obveznosti že z oddajo prijave.

V fazi razpisa: kandidat mora predložiti bančno garancijo za resnost ponudbe v višini 100.000 evrov za vsak sklop. Če se po oddaji prijave neupravičeno umakne ali krši pravila postopka, lahko koncedent garancijo unovči kot finančno sankcijo.

Po podpisu koncesijske pogodbe: če bi se izvajalec umaknil ali odstopil brez utemeljenega razloga, pogodba to šteje kot bistveno kršitev, zaradi katere lahko koncedent:

• unovči finančno zavarovanje za izvedbo koncesije (bančno garancijo),
• zahteva odškodnino za vso nastalo škodo,
• in lahko tudi odstopi od pogodbe ter izvede odvzem koncesije

Če koncesionar ne zgradi obrata v 7 letih, mora poleg tega odstraniti posledice nedokončane gradnje in koncedentu povrniti škodo, kar dodatno potrjuje, da so finančne posledice umika ali neizpolnitve pogodbenih obveznosti izrecno predvidene.

Ocenjena vrednost investicije je 90,98 milijonov evrov (glede na stalne cene) brez DDV. Predviden je model financiranja s kombinacijo lastnih in dolžniških. Investicijski program predvideva tudi alternative z morebitnimi nepovratnimi sredstvi, ki znižajo stroške gospodarske javne službe (GJS) in nadomeščajo lastni vir.

Zneski upoštevajo tržne razmere in vključujejo tehnološke zahteve BAT, priključke in rezervacije. Ocena 50–60 milijonov evrov je neaktualna glede na trenutne tržne in regulatorne zahteve.

Energetska izraba komunalnih odpadkov trenutno ni vključena v EU ETS kot obveznost za kuponiranje CO₂. Je pa toliko bolj pomemben učinek nadomeščanja zemeljskega plina v sistemu daljinskega ogrevanja, kar znižuje stroške kuponov Energetike Maribor in emisije sistema.

Investicijski program analizira več alternativ financiranja, vključno z možnostmi nepovratnih sredstev. Odobritev je odvisna od razpisnih pogojev, skladnosti z okoljskimi cilji in utemeljitve prihrankov emisij ter krožnega gospodarstva. V primeru večjega deleža nepovratnih sredstev so modelirane nižje cene GJS in sorazmerno višanje/nižanje lastnega vira financiranja. Če bodo na voljo kohezijska sredstva za projekt, bomo vsekakor kandidirali za njihovo pridobitev.

Osnovni scenarij predvideva 20 % lastnih sredstev in 80 % dolga in ga financira podjetje EIOM d.o.o., obremenitev proračuna Mestne občine Maribor v tem trenutku ni predvidena. Morebitna obremenitev občinskega proračuna bi lahko bila odvisna zgolj od morebitnih zahtevanih jamstev (banka, država), pri čemer so prihodki gospodarske javne službe (GJS) regulirani in cene določene na državni ravni. Investicijski program izkazuje pozitivne kazalnike upravičenosti (NPV, IRR) ob referenčnih predpostavkah.

Financiranje projekta je predvideno z dolgoročnim kreditom in lastnimi vložki SPV, proučene pa so tudi variante z nepovratnimi sredstvi, ki dodatno izboljšajo ekonomiko.

Odvoz odpadkov v druge naprave se dolgoročno ne izkaže za zanesljivejšo ali cenejšo rešitev. Model državne gospodarske javne službe temelji na načelu »moji odpadki – moja skrb«, kar pomeni, da morajo regije zagotavljati lastno obdelavo preostanka odpadkov, namesto da bi se trajno zanašale na zmogljivosti drugod.

Center v Celju ima omejene zmogljivosti in je zavezan k prednostnemu prevzemu odpadkov iz svojih prispevnih območij. To pomeni, da zunanjim občinam ne more zagotoviti niti dolgoročne razpoložljivosti niti stabilne cene sprejema. Posledično odvoz ni realno možna sistemska rešitev.

Poleg tega se pri odvozu ne pridobiva toplota kot ključni lokalni energijski produkt. Projekt EIOM omogoča predajo toplote v sistem daljinskega ogrevanja in s tem zmanjšuje porabo zemeljskega plina, kar neposredno izboljšuje stroške ogrevanja, zmanjšuje emisije ter omogoča izpolnjevanje merila R1 (energetska učinkovitost predelave odpadkov).

Odvoz v tujino je še dražji in povsem tržno izpostavljen. Cene RDF in gorljivih frakcij, kadar jih sploh sprejemajo, močno nihajo, prevozi v tujino pa so občutljivi na preobremenjenost trga, spremembe zakonodaje, prepoved izvoza ter stroške goriva. V preteklih letih je ravno volatilnost tujih trgov povzročila najvišje stroške za slovenska podjetja in državljane.

Zato investicijski program poudarja, da je lastna naprava edina dolgoročno stabilna rešitev, saj omogoča predvidljivo ceno storitev gospodarske javne službe (GJS), zmanjšanje logističnih tveganj, energetsko izrabo toplote za Maribor, ter skladnost z nacionalnimi cilji ravnanja z odpadki.

Transparentnost glede stroškov bo zagotovljena na dveh ravneh. Pri stroških izvajanja gospodarske javne službe (GJS) ceno določa oziroma potrjuje pristojno ministrstvo za triletna obdobja na podlagi upravičenih stroškov ter odbitnih prihodkov od prodaje toplote, elektrike in posebnih storitev, kar zahteva strogo ločene evidence, redno poročanje in onemogoča ustvarjanje prekomernih prihodkov. Pri investicijskih vlaganjih pa je ključni mehanizem transparentnosti ustanovitev posebne projektne družbe (SPV) EIOM d.o.o., ki deluje izključno za ta projekt, vodi ločeno računovodstvo, ločene pogodbe in ločene denarne tokove ter je zavezana pravilom javnega naročanja, zato so vse investicijske pogodbe, izbori izvajalcev in poraba sredstev pregledni in preverljivi. SPV je v investicijskem programu opredeljena kot osrednji nosilec vodenja projekta s pristojnostmi za terminski, finančni in vsebinski nadzor, medtem ko nad njenim delom izvajajo nadzor lastniki (Snaga, Energetika Maribor), koncedent država, notranje in zunanje revizije ter financerji, kar ustvarja večnivojski nadzor nad investicijo.

Rentabilnost bo zagotovljena v okviru regulativnega modela (cena gospodarske javne službe in pogodbeni prevzemi z zbirnimi centri). Prav tako obstaja možnost prilagodljivega obsega posebnih storitev znotraj omejitev, ki jih predvideva uredba.

Delovanje podjetja od ustanovitve do danes je bremenila oba družbenika (50:50) za osnovni vložek 7.500 EUR. Ob tem je družba do danes imela stroške za odprtje bančnega računa ter notarske storitve za vpis družbe v sodni register.

Referenčna ocena je 90,98 mio € (stalne cene), brez DDV; dinamika izdatkov je koncentrirana 2031–2033. Model financiranja predvideva 20/80 razmerje lastno/dolg, z možnostjo prilagoditev glede na pridobljena nepovratna sredstva.

V investicijski dokumentaciji javnih projektov se vrednosti standardno prikazujejo brez DDV zaradi primerljivosti in metodologije, določene z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ; enako je upoštevano v investicijskem programu. Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) izrecno določa, da se kot ocenjena vrednost upošteva vrednost v EUR brez DDV. (21. člen ZJN-3).

Zraven tega imajo podjetja, ki so zavezanci za DDV, pravico do odbitega vstopnega DDV, kadar:

• izvajajo obdavčljivo dejavnost,
• izgradnja objekta služi dejavnosti, za katero je DDV obračunan.

To pomeni, da:

• DDV, ki ga podjetje plača izvajalcem med gradnjo ni del ekonomske vrednosti investicije in se obravnava ločeno,
• podjetje ga lahko v celoti odbije pri svojem DDV obračunu,
• zato ne vpliva na poslovno/finančno konstrukcijo investicije, ki se pripravlja v neto znesku.

Za podjetje DDV tako predstavlja pretežno prehodno postavko, saj se poračuna v rednem DDV obračunu.

V širšo strategijo je umeščen kot dopolnilni člen krožnega gospodarstva, ki obvladuje preostanek po recikliranju, torej zmanjšuje odvisnost od izvoza, odlaganje in stabilizira sistem GJS, skladno z državnimi in EU usmeritvami (NEPN, Green Deal, Uredba o GJS).

Ne. Energijska izraba je definirana kot zaključni člen po preprečevanju in recikliranju, s kapacitetami omejenimi tako, da se reciklažni cilji ne ogrožajo.

Uredba o gospodarski javni službi (GJS) za prispevno območje (Koroška, Podravska, Pomurska) določa, da GJS obsega do 31.000 t/leto, posebne storitve pa do 19.000 t/leto. Študija na podlagi podatkov zbirnih centrov (Snaga, CEROP, KOCEROD, CERO Pragersko ipd.) izkazuje razpoložljivost za zapolnitev 50.000 t/leto, pri čemer se morebitni manjkajoči del posebnih storitev dopolni iz drugih prispevnih območij v okviru razpisnih pravil. Ocena 14.000 t se nanaša na del enega toka ali enega centra, ne na celotno prispevno območje.

Po Uredbi o gospodarski javni službi (GJS) sodijo med posebne storitve naslednje storitve:

a) sežiganje gorljivih komunalnih odpadkov iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov, ki so bili v mehansko obdelavo prevzeti od izvajalca javne službe zbiranja ali neposredno od izvornega povzročitelja, in obsegajo:

– kosovne odpadke s številko 20 03 07,

– ločeno zbrane papir, karton in lepenko s številko 20 01 01,

– ločeno zbrano plastiko s številko 20 01 39,

– ločeno zbrani les s številko 20 01 38 in

– ločeno zbrani tekstil s številko 20 01 11;

b) sežiganje gorljivih komunalnih odpadkov ki nastanejo z mehansko obdelavo ločeno zbrane odpadne embalaže iz podskupine odpadkov s številko 15 01, ki je nastala na območju Republike Slovenije in

c) sežiganje blat komunalnih čistilnih naprav s številko 19 08 05, ki so nastala na območju Republike Slovenije.

V letu 2025 je bilo na območju, kjer Snaga izvajajo obvezno občinsko gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov, zbranih 66.564 ton komunalnih odpadkov (od tega 30 % mešanih komunalnih odpadkov, 43 % ločeno zbranih frakcij, 5 % kosovnih odpadkov ter 22 % biološko razgradljivih odpadkov). V letu 2025 je bilo na prebivalca zbranih odpadkov povprečno 413 kg.

Zadostne količine bodo zagotovljene z razdelitvijo prispevnega območja po Uredbi in obveznostjo uporabnikov gospodarske javne službe (GJS), da gorljive frakcije predajajo izvajalcu GJS na prispevnem območju, na katerem delujejo. V primeru morebitnih nihanj količin je predviden dopolnilni prevzem posebnih storitev znotraj Slovenije do zapolnitve kapacitet, in sicer z odpadki, ki so prav tako določeni v uredbi o GJS.

Uvoz ni predviden. Gospodarska javna služba (GJS) obsega izključno komunalne odpadke, nastale v Republiki Sloveniji. Posebne storitve prav tako temeljijo na odpadkih z območja RS po razpisu. Dopolnjevanje do 50.000 t/leto se izvede znotraj nacionalnih prispevnih območij, z razdelitvijo prispevnega območja po Uredbi in obveznostjo uporabnikov GJS, da gorljive frakcije predajajo izvajalcu GJS; v primeru nihanj je predviden dopolnilni prevzem posebnih storitev znotraj Slovenije do zapolnitve kapacitet, in sicer z odpadki, ki so prav tako določeni v uredbi o GJS.

Ne. Projekt je dimenzioniran na preostanek po preprečevanju in recikliranju in sledi opozorilom EU o izogibanju prekomernim zmogljivostim, Uredba o gospodarski javni službi (GJS) pa omejuje količine, da se ščitijo cilji recikliranja.

Predmet presoje so bile tri tehnologije, podrobnejše presoje pa za preostali dve tehnologiji: sežig v vrtinčnem sloju (BFB) in sežig na rešetki. V sklopu razpisa se je pripravilo izračune in elaborate obeh. Končna izbira tehnologije bo določena v nadaljnjih fazah in po izvedenem javnem naročilu za izbiro tehnološke opreme.

Da. Predviden je večstopenjski sistem čiščenja (vrečasti filter, suha nevtralizacija, aktivno oglje, SNCR in možnost SCR) skladen z BAT zaključki ter avtomatska zaustavitev naprave ob prekoračitvah ali odstopanjih.

Predvideno je ločeno ravnanje: pepel/žlindra ter pepeli po čiščenju dimnih plinov se zbirajo, skladiščijo in oddajajo pooblaščenim prevzemnikom; za leteči pepel in filter cake (nevarni odpadek) je predvidena oddaja na ustrezno odlaganje oziroma obdelavo, predvidoma v tujino (rudniki soli), kjer imajo za to predvidene kapacitete.

V operativnih stroških, ki so del investicije in obratovanja EIOM, so načrtovani stroški odvoza pepelov; v študiji so prikazane referenčne postavke, ki so vključene v letni OPEX. V primeru suhega čiščenja je vključen strošek odvoza pepelov, ki skupaj s stroški reagentov in vzdrževanja tvori del ocenjenih 6–8 milijonov evrov letnih operativnih izdatkov. Torej, strošek pepelov ni dodatni strošek, temveč je že zajet v ceno prevzema odpadkov.

Lokacija ni izbrana naključno. Predlagano lokacijo je kot najprimernejšo potrdila študija Zavoda za urbanizem Maribor iz marca 2021. Strokovnjaki so na podlagi številnih parametrov ocenjevali primernost več lokacij v Mariboru in okolici. Opredeljene lokacije so bile primerjane s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. Vzporedno je bila izvedena tudi študija Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano iz Maribora, ki je pripravila izhodišča za vrednotenje vplivov objekta EIOM na okolje in posledično na zdravje ljudi.

Območje velikosti 4,4 ha leži severno od obstoječe sortirnice odpadkov in je večinsko nepozidano, znotraj so parkirne, manipulativne in odlagalne površine. Območje prečka nadzemni daljnovod 2×110 kV. Lokacija je tako umeščena na območje okoljske infrastrukture skladno s sprejetim občinskim prostorskim načrtom (OPN). V skladu s tem je v pripravi občinski podrobni prostorski načrt za center krožnega gospodarjenja (OPPN Krog 1 Maribor Tabor). V okviru priprave dokumentacije za prijavo na razpis so obdelani vplivi na zrak, hrup, promet in vode; predvideni so tehnični in organizacijski omilitveni ukrepi. Dodatno je za merilo razpisa obdelana prevetrenost območja in brezvetrje (povprečna hitrost vetra 1,8 m/s; brezvetrje 0,40 % na najbližji merilni postaji), kar kaže na sprejemljive meteorološke pogoje.

Da, umeščanje poteka v skladu z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN) za center krožnega gospodarjenja in s strokovnimi podlagami (promet, zrak, hrup). Lokacijska rešitev izhaja iz obstoječe industrijske rabe, logistične bližine virov goriva, priključkov na DO in električno omrežje ter iz prostorskih aktov za center krožnega gospodarjenja. Lokacija je umeščena v industrijsko/poslovno namembnost znotraj pripravljenega prostorskega akta (OPPN za center krožnega gospodarjenja).

Varnost bo zagotovljena z umeščanjem v industrijsko območje skladno z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN), z BAT tehnologijami, emisijskim nadzorom in organizacijskimi ukrepi. Presoja tveganj za večje industrijske nesreče je del dokumentacije. Lokacija je umeščena na območje okoljske infrastrukture v skladu s sprejetim občinskim prostorskim načrtom (OPN) in na podlagi katerega je v izdelavi OPPN za center krožnega gospodarjenja.

OPPN je eden izmed mejnikov projekta in ga mestni svet mora sprejeti, da se projekt lahko nadaljuje. Gre za občinski prostorski akt, ki ga sprejema mestni svet v zakonsko določenem postopku, ki vključuje javno razgrnitev in javno obravnavo.  V tej fazi je izdelan dopolnjen osnutek OPPN, prostorski postopek se vodi v skladu z zakonodajo.

Pripravljena je bila dopolnjena prostorska dokumentacija OPPN (dopolnjen osnutek), ki je podlaga za nadaljnje postopke in usklajevanja. Pripravljeno je tudi okoljsko poročilo, prejete so bile tudi že recenzije okoljskega poročila, in sicer za dejavnost sežiganja odpadkov, industrijske nesreče in emisije v zrak. V okviru okoljskega poročila je bila pripravljena tudi strokovna ocena obremenjenosti okolja z elektromagnetnim sevanjem (EMS). V naslednji fazi sledi dokončanje okoljskega poročila in potrditev le-tega s strani pristojnega ministrstva. Po potrditvi bosta tako dopolnjen osnutek OPPN kot okoljsko poročilo javno razgrnjena. Končno sprejetje je v pristojnosti mestnega sveta.

Z odprtim komuniciranjem, objavo real‑time meritev, organizacijo ogledov primerljivih obratov, vključevanjem neodvisnih strokovnjakov in transparentnim prikazom stroškov in cen gospodarske javne službe GJS.

Investicijski program predvideva vključitev civilne družbe v posebej za projekt ustanovljeno delovno skupino in proaktivno komunikacijo. Morebitno formalno telo je stvar dogovora med koncedentom in koncesionarjem.

Trenutno država vodi koncesijski postopek, medtem ko je investitor pripravil dokumentacijo za prijavo in vodi vse nadaljnje postopke. Pogajanja se še niso začela.

Celovita komunikacija že poteka. Dodatno bo, z namenom odprtega dialoga z vsemi deležniki, potekala v času pred referendumom. Želimo si namreč, da so občani kar najbolj seznanjeni z vsemi vidiki izvedbe tako pomembnega projekta. Hkrati bo  komunikacija potekala tudi v času javnih razgrnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) in ob presoji vplivov na okolje (PVO) –z javnimi obravnavami, možnostjo pripomb in objavo gradiv – ter ob ključnih mejnikih projekta (izbor koncesionarja, začetek postopkov dovoljevanja). Komunikacija bo kontinuirana prek namenskih kanalov (splet, javne predstavitve, okrogle mize). Dodatno – skladno s sklepom mestnega sveta – bo vzpostavljena tudi posebna delovna skupina, kjer bosta v proces vključena mestna svetnika (2‑članska ekipa za civilni nadzor iz vrst Mestnega sveta), ki bosta sproti spremljala korake in prenašala informacije, ter predstavniki mestnih četrti (MČ) na javnih razgrnitvah in tematskih predstavitvah po MČ, da bo sodelovanje lokalnih skupnosti neposredno in pregledno.

Investicijski program predvideva okrepljeno komunikacijo v fazi koncesije in dovoljevanj, vključno z javnimi razgrnitvami; SPV bo nadgradil komunikacijski načrt v sodelovanju z mestom in koncedentom.

Do sedaj (april 2026) je bilo za pripravo vseh potrebnih študij in analiz porabljenih 185.210 EUR.

1. GP Sistemi: Energijska izraba odpadkov in ravnanje z odpadnim blatom, februar 2026 – 99.600,00 EUR
2. GP Sistemi: Elaborati v sklopu prijave na razpis – M3, M4 in Načrt energetske učinkovitosti, februar 2026 – 4.000,00 EUR
3. ZUM: Utemeljitev izbora lokacije – primerjava lokacij za umestitev objekta termične predelave, marec 2021 – 45.000,00 EUR
4. NLZOH: Izhodišča za ugotavljanje in vrednotenje vplivov objekta termične predelave odpadkov MARIBOR (sežigalnice komunalnih odpadkov) na okolje in posledično na varovanje zdravja ljudi pred vplivi iz okolja -program monitoringa, april 2021 – 12.280,00 EUR
5. Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo: Študija: Izvedba raziskave določanja in vsebnosti obnovljivega deleža energije v gorljivi frakciji mešanih komunalnih odpadkov, katere sežig je predmet državne javne gospodarske službe varstva okolja, december 2021 – 9.245,00 EUR
6. Univerza v Mariboru, EPF: Priprava vloge za termično predelavo odpadkov Maribor, avgust 2021 – 7.500,00 EUR
7. PIN Inženiring: Strokovna presoja požarne varnosti za Center krožnega gospodarjenja, november 2025: 7.585,40 EUR
8. EKO inženiring: Elaborat o projektiranih mejnih vrednosti emisij onesnaževal v okolje: 3.395,00 EUR brez DDV
9. IPSUM: Elaborat Merilo 2 – Prevetrenost območja in ocena značilnosti lokacije, januar 2026, 1.500 EUR brez DDV
10. Deloitte svetovanje: Investicijski program EIOM, februar 2026, 16.500 EUR brez DDV

Za potrebe OPPN je bilo do aprila 2026 porabljenih 191.884,74 EUR, pri čemer velja, da bi se dokumenti vezani na OPPN izdelali v vsakem primeru, saj se na območje centra za krožno gospodarstvo umeščajo tudi drugi objekti in dejavnosti, ki bodo v sklopu OPPN.

1. Strokovne podlage za izdelavo OPPN – 25.910 EUR brez DDV
2. Izdelava OPPN – 29.254,10 EUR
3. Okoljsko poročilo – 77.796,80 EUR brez DDV
4. Strokovna ocena obremenjenosti okolja z EMS – 4.500 EUR brez DDV
5. Vzpostavitev monitoringa podzemnih voda – 54.423,84 EUR brez DDV.

Z izvajanjem kot obvezna državna gospodarska javna služba (GJS), z regulacijo cen, zavezami o prevzemu gorljivih frakcij iz prispevnega območja, ter s stabilno oskrbo z daljinsko toploto.

Z javnimi postopki (koncesijski razpis), transparentnostjo postopkov in poslovanja/obratovanja, reguliranimi cenami, obveznostjo poročanja in nadzorom koncedenta ter državnih organov. Tudi prispevna območja in količine so vnaprej določeni, kar preprečuje tržno koncentracijo izven javne službe.

Z regulacijo cen gospodarske javne službe (GJS) na državni ravni, obveznimi evidencami in poročili, objavo meritev, pogodbenimi zavezami SPV do koncedenta in nadzorom javnih organov. Postopki prostorskega akta in presoj vplivov predvidevajo javno razgrnitev in sodelovanje javnosti. Investicijski program opredeljuje tudi organizacijo projekta z vključevanjem zainteresirane javnosti in sprotnim obveščanjem v fazah pridobivanja dovoljenj. SPV predvideva vzpostavitev namenskih komunikacijskih kanalov, predstavitev rezultatov meritev v realnem času in periodičnih poročil. Vloga javnosti, mestnih svetnikov in predstavnikov mestnih četrti in krajevnih skupnosti je predvidena tudi v delovni skupini projekta.

V skladu z veljavno zakonodajo (Zakon o varstvu okolja, Direktiva o industrijskih emisijah) se v fazi priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) izvede celovita presoja vplivov na okolje (CPVO), ki se zaključi z odločbo o sprejemljivosti prostorskega akta z vidika vplivov na okolje (okoljsko poročilo je že bilo predmet pregleda s strani pristojnega ministrstva). V okviru tega postopka je okoljsko poročilo javno razgrnjeno hkrati s prostorskim aktom, javnosti pa je omogočeno sodelovanje s podajo pripomb in mnenj. V nadaljnji fazi, ob konkretizaciji projekta, se za posamezen poseg v okolje izvede še presoja vplivov na okolje (PVO) pred izdajo okoljevarstvenega soglasja, s katero se presojajo dejanski vplivi konkretno načrtovanega posega na okolje ter določijo pogoji in omilitveni ukrepi za njegovo izvedbo. Investicijski program v tem okviru predstavlja metodološki in vsebinski okvir, saj opredeljuje izhodišča za presojo vplivov na tla, vode, zrak, hrup, promet, podnebje in tveganja, ter vključuje nabor predvidenih omilitvenih ukrepov, ki se v nadaljnjih okoljskih postopkih preverjajo, nadgrajujejo in po potrebi konkretizirajo.

Da. Postopki OPPN in presoje vplivov vključujejo javne razgrnitve, obravnave in možnost podajanja pripomb.

Projekt je zasnovan na načelu najboljših razpoložljivih tehnologij (best available techniques -BAT), z emisijskimi ravnmi, strožjimi od zahtev razpisa in slovenske uredbe. kontinuiran nadzor in možnost nadgradnje čiščenja (npr. SCR) omogočata prilagoditev morebitnim prihodnjim zaostritvam. Uredba o gospodarski javni službi (GJS) je načrtovala tudi kapacitete tako, da se ne spodkopavajo reciklažni cilji (upošteva se evropsko opozorilo o preprečevanju prekomernih zmogljivosti).

Projekt predvideva standarde BAT (best available techniques) in napredni sistemi čiščenja (vrečasti filter, suha/adsorpcijska obdelava, SNCR/SCR) ter kontinuirno merjenje emisij in avtomatsko zaustavljanje ob prekoračitvah. Modelne emisijske ravni so nižje od zahtev razpisa in BAT (npr. prah 5 mg/Nm³, HCl 6 mg/Nm³, NOx 120 mg/Nm³ dnevno; Hg 0,02 mg/Nm³; PCDD/F 0,04 ng TEQ/Nm³). Končna kvantifikacija vplivov se poda v presoji vplivov na okolje in zdravje.

Ali bo izvedena neodvisna, javno dostopna presoja vplivov na zdravje ter ali bosta izdelana epidemiološka analiza in modeliranje vplivov na kakovost zraka?

Da, v okviru zakonodajnih postopkov, ki jih predvidevata tako Direktiva o industrijskih emisijah kot Zakon o varstvu okolja(ZVO‑2) bodo rezultati presoje vplivov na zdravje predmet javne razgrnitve. Sestavni del presoje vplivov na okolje je modeliranje razpršitve in ocena vplivov na zrak, na podlagi katere se presoja skladnost z mejnimi in ciljnimi vrednostmi ter morebitni posredni vplivi na zdravje ljudi. Investicijski program določa metodološka izhodišča ter referenčne BAT ravni.

Izjava NLZOH ni bila izdana, ker NLZOH ni pripravljal nobenega od elaboratov, ki so bili predmet prijave na razpis.

Presoja vplivov na okolje z modeliranji zraka, hrupa, voda, tal, prometa, tveganj; presoja vplivov na zdravje. Projektni elaborati (emisije, energijska učinkovitost M3/M4) so že bili pripravljeni kot priloge k prijavi na koncesijo in so tudi javno dostopni med objavljenimi študijami.

Koncesionar izvaja kontinuiran emisijski monitoring z zakonsko predpisanimi kalibracijami. Akreditirani izvajalci izvajajo občasne meritve, medtem ko nadzor izvaja pristojni organ (ARSO).

Po razpisu se za določitev prevetrenosti območja upošteva gostota naseljenosti, kjer je predviden obrat oz. naprava. Merilo temelji na referenčni vrednosti tj. 2,2 m/s (obdobje JAN, FEB; NOV, DEC 2022, 2023, 2024). Podatki za izračun prevetrenosti iz najbližje relevantne merilne postaje kažejo, da je povprečna hitrost vetra 1,8 m/s ter, da znaša vrednost prevetrenosti območja 2,5 m/s (povprečna hitrost vetra x referenčna vrednost 2,2 m/s). Delež brezvetrja je 0,40 % (ARSO podatki 2022–2024).

Projekt sam po sebi ne zagotavlja pozitivnih zdravstvenih učinkov; trdi pa, da obratuje, oziroma bo obratoval v mejah BAT in zakonskih standardov ter nadomešča okoljsko manj zaželene (in bolj škodljive) prakse (odlaganje, skladiščenje gorljivih frakcij), kar zmanjšuje posredna okoljska tveganja na eni strani in omogoča zamenjavo drugih energentov ter širitev sistema daljinskega ogrevanja v mestu (posledično manj nenadzorovanih in problematičnih individualnih kurišč).