Za doseganje visoke učinkovitosti delovanja energijske izrabe odpadkov potrebujemo tudi zadostno porabo proizvedene toplote, kar mesto Maribor z razvitim sistemom daljinskega ogrevanja tudi omogoča. Z načrtovanjem, postavitvijo in kasneje obratovanjem objekta EIOM sledimo družbeno, kulturno, okoljsko, tehnološko in gospodarsko najrazvitejšim državam članicam EU. Pri tem ne gre za eksperiment, temveč za preizkušeno metodo energijske izrabe odpadkov, ki jo najrazvitejša mesta v EU uporabljajo že vrsto let ali desetletij. Vsa večja evropska mesta, kot so Dunaj, Berlin, London, Pariz, Praga in Rim, imajo tovrstne obrate za energijsko izrabo komunalnih odpadkov. Amsterdam je prvi takšen objekt dobil že leta 1919. Maribor na tem področju torej zgolj sledi dobrim zgledom iz tujine.
Objekti za energijsko izrabo odpadkov so običajno umeščeni v urbana središča (npr. Dunaj, Amsterdam, Kopenhagen). Namenjeni so namreč »proizvodnji« energije, ki se porablja v mestih, zato jih je smiselno urediti znotraj območij, kjer je velik in stalen odvzem te energije. V objektu EIOM bi proizvajali predvsem toploto in električno energijo (zlasti v obdobju, ko ne bo potrebe po toploti v polnem obsegu), ki bi napajala mariborski sistem daljinskega ogrevanja in elektrodistribucijsko omrežje.
